Pristojnosti in politična vloga EP

17 Junij 2008

Pooblastila in politična vloga Parlamenta

Kot vsak parlament ima tudi EP tri temeljne oblike moči: zakonodajno, proračunsko in nadzorno. Ustava za Evropo to trojno vlogo potrjuje in krepi.

Zakonodajna moč
Parlament skupaj s Svetom glasuje o evropskih zakonih.

V običajnem zakonodajnem postopku EP in Svet ministrov skupaj sprejemata zakonodajne akte, ki jih predlaga Komisija. Za sprejem zakona je končno soglasje Evropskega parlamenta nujno potrebno.

Zakonodajna oblast je ena od najpomembnejših moči Parlamenta. Ustava za Evropo predvideva razširitev zakonodajne moči Evropskega parlamenta tudi na večino tistih področij, kjer Parlament še ne odloča enakopravno s Svetom. To so denimo področja kmetijske politike, raziskovalne politike, regionalnega in socialnega razvoja Unije (strukturni skladi) itd. Postopek soodločanja je Evropskemu parlamentu omogočil nekaj pomembnih dosežkov. 

Pobudo za oblikovanje evropske zakonodaje ima sicer Komisija, vendar pa ji lahko Evropski parlament posreduje svoje zakonodajne pobude in priporočila in na ta način uporabi svojo politično moč še pred sprejemanjem zakonodaje. 

V zakonodajni postopek je Parlament običajno vključen na naslednji način: 

• Evropska komisija Evropskemu parlamentu posreduje predlog zakonskega akta. Pristojni parlamentarni odbor pripravi poročilo in imenuje poročevalca. Za mnenja, ki so prav tako posredovana pristojnemu odboru, se lahko zaprosi tudi katerega od ostalih parlamentarnih odborov.

• Poslanci in odbori, zaprošeni mnenje, lahko vložijo predloge sprememb osnutka poročila, ki ga je pripravil poročevalec. V nadaljevanju pristojni odbor sprejme poročilo. 

• Politične skupine proučijo poročilo z vidika svoje politične usmeritve. 

• O poročilu se nato razpravlja na plenarnem zasedanju. Pristojni odbor, politične skupine ali določeno število poslancev lahko še vedno vložijo predloge sprememb poročila. Končno Parlament z glasovanjem izrati. oz sprejme svoje stališče.  

Običajni zakonodajni postopek vsebuje eno, dve ali tri obravnave: 

1. Evropska komisija predlaga zakonodajno besedilo. 
2. Evropski parlament na osnovi poročila pristojnega odbora sprejme svoje stališče. Običajno predlaga spremembe k besedilu predloga v obliki amandmajev. S tem je prva obravnava zaključena. 
3. Svet ministrov sprejme amandmaje, kar pomeni, da je zakonodajni predlog sprejet, lahko pa jih spremeni oz. poda svoje stališče. 
4. Na osnovi priporočil pristojnega parlamentarnega odbora Evropski parlament o predlogu odloča v drugi obravnavi: z absolutno večino poslanskih glasov (367 poslancev) stališča Sveta sprejme, zavrne ali predlaga spremembe. 
5. Komisija parlamentarne amandmaje pogosto upošteva in Svetu ministrov posreduje spremenjen predlog. Svet lahko tak predlog sprejme s kvalificirano večino, spremeni pa ga lahko le s soglasjem vseh članov. 
6. Če se Parlament in Svet ne moreta zediniti, se sestane Spravni odbor, ki zaseda največ šest tednov. V njem so člani Sveta in delegacija Evropskega parlamenta. Tej delegaciji, ki odseva sestavo Parlamenta, predseduje eden od podpredsednikov, vedno pa je v njej tudi poročevalec. 
7. Najpogosteje strani dosežeta dogovor v obliki skupnega besedila. 
8. Tretja obravnava v Parlamentu je namenjena potrditvi dogovora. Če parlament tega ne stori, evropski zakon ni sprejet. 

Proračunska pristojnost 
Evropski parlament in Svet sta dve veji proračunske oblasti, kar pomeni, da si – podobno kot zakonodajno – proračunsko oblast delita. 

Z izvajanjem proračunskih pristojnosti Evropski parlament izraža svoje politične prednostne naloge. Vsakega decembra sestavi proračun za prihajajoče leto. Letni izdatki za vse postavke se na podlagi dogovora med Parlamentom in svetom vpišejo v večletni finančni načrt.

Proračunski predlog Komisije proučujeta Parlament in Svet na dveh obravnavah, na katerih skušata uskladiti višino in namen porabe sredstev. Parlament sme zavrniti proračun, če meni, da ne ustreza potrebam Unije. V tem primeru se mora proračunski postopek začeti znova.

Ko bo začela veljati Ustava za Evropo, bosta Parlament in Svet proračun obravnavala samo enkrat. Opravljeno bo razlikovanje med izdatki i, pri katerih odloča Parlament, in tistimi, o katerih odloča Svet. Tako kot v zakonodajnem postopku bo stališča skušal zbližati Spravni odbor. Parlament bo obdržal zadnjo besedo pri sprejemanju proračuna kot celote.

Nadzorna moč
Evropski parlament izvaja demokratični nadzor nad dejavnostmi Skupnosti. Pri tem se lahko pomaga tudi z ustanavljanjem začasnih preiskovalnih odborov. To je storil že večkrat, zelo odmevno recimo v primeru »bolezni norih krav«, ko je bila na osnovi parlamentarne preiskave ustanovljena Evropska veterinarska agencija. Evropski parlament je poskrbel tudi za ustanovitev Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

Naraščajoči politični vpliv
Z leti je politični vpliv Evropskega parlamenta naraščal in se sedaj odraža že na vseh področjih delovanja Evropske unije. Evropska ustava ta vpliv še krepi. Evropski parlament je prava mednarodna tribuna, pred katero pridejo predstavit svoja mnenja številni voditelji. Z leti obstoja je postal tolmač zunanje in notranje politike Unije, kar poslancem in torej državljanom omogoča sodelovanje pri opredelitvi lastne podobe evropske politike.